Dobro je vedeti…
Kateri primeri so urgentni
DEŽURNI VETERINAR – KDAJ NA URGENCO
Naslednje informacije vam lahko pomagajo pri odločitvi, kateri primeri so urgentni in za katere lahko uporabimo “počakajmo in bomo videli” odnos. Če je vaš pes bolan ali poškodovan in niste prepričani o resnosti stanja, je vedno najbolje biti previden ter se obrniti na dežurnega veterinarja takoj. Našli boste tudi informacije o tem, kdaj je treba ljubljenca peljati k dežurnemu veterinarju, kje je dežurna veterinarska ambulanta, oz. prva pomoč za male živali, katera je trenutna dežurna veterinarska klinika, oz. dežurni veterinar.
Pokličite vašega veterinarja TAKOJ v primeru, ko vaš ljubljenček:
- Kaže znake prizadetosti srca in dihalnih poti:
– Se davi, ne diha ali ima težave pri dihanju – Ne čutite pulza in bitja srca – Ima modrikaste ali bele dlesni in jezik - Je prišlo do poškodbe:
– Zlom kosti ali globoka vreznina
– Močna krvavitev, ki je s kompresijsko prevezo ne morete ustaviti, za ranjeno žival je potreben dežurni veterinar
– Poškodba očesa, oko se zdi povečano in izbočeno, žival ne odpira očesa, kaže znake bolečine - Travma zaradi motornega vozila:
– Vbodna rana v trebuh in prsni koš
– Poškodba glave, padec z višine - Ima poškodbe zaradi vročine, mraza ali elektrike:
– Opekline in šok zaradi elektrike
– Toplotni udar (zvišana telesna temperatura), pogosto zaradi pregretja v avtu
– Ozebline in podhladitev - Ima znake prebavnih motenj:
– Napihnjenost trebuha pri torziji želodca (trebuh se veča, pes hoče bruhati, vendar mu ne uspeva ,oz. bruha le penasto slino)
– Nenehno napenjanje, vendar ne more na blato
– Bruha vsebino črevesja (blato) ali večje količine krvi – Pojedel je tujek (igrača, kamen…)
– Smrdeča, krvava driska ali črno blato
– Del debelega črevesja štrli iz analne odprtine
– Pojedel je vaša zdravila ali vabo za glodavce, strup za polže - Kaže znake prizadetosti oz. bolezni živčnega in mišičnega sistema:
– Nezavest, koma, močna depresija, epileptični napadi
– Nagibanje glave ne stran, nistagmus (gibi očesa levo in desno), opotekanje, hoja v krogu, hoja na zgornji strani tačk,
– Nezmožnost uporabe okončin in druge težave premikanja
– Huda bolečina ali nenadna ohromelost - Ima težave z uriniranjem ali reproduktivne težave:
– Ne more urinirati ( pogosto pri mačjih in pasjih samcih), se napenja pri uriniranju
– Urin uhaja po kapljicah
– Pri samcu je penis zatečen, zunaj prepucijalne vrečke in se ne more vrniti nazaj
– Težave pri porodu
– 24 ur od začetka poroda ni povrženega mladiča
– Krvavitev iz genitalij
DEŽURNI VETERINAR, ČE PSA POVOZI AVTO
Živali, ki zaradi prometne nesreče poiščejo pomoč v dežurni veterinarski ambulanti, je na srečo v zadnjih letih vse manj, saj je vse več odgovornih lastnikov, ki imajo pse pod kontrolo, pa tudi vse več psov in muc je kastriranih / steriliziranih. Vendar nesreča nikoli ne počiva in vseeno se lahko zgodi, da našega ljubljenčka povozi avto.
Kako ukrepati v takem primeru?
Predvsem moramo poskrbeti za lastno varnost. Pazimo, da kljub strahu in skrbi ne tečemo brezglavo čez prometno cesto – psu ne bo nič pomagalo, če avto povozi še nas. Ko se približamo poškodovani živali, moramo vedeti, da žival v strahu in bolečini lahko reagira nepredvidljivo in lahko tudi ugrizne. Takoj pokličemo dežurnega veterinarja, ki nam bo že po telefonu dal koristne napotke.
Najbolje je, da psa po prometni nesreči pripeljete na pregled v dežurno veterinarsko ambulanto, tudi če ni videti hudih poškodb. Po izkušnjah so lastniki najbolj zaskrbljeni zaradi vidnih poškodb, npr. odrgnin ali zlomljene noge, ki pravzaprav niso življenjsko nevarne, niso pa tako pozorni na znake morebitnih notranjih poškodb ( utrujenost, bledica, oteženo dihanje), zato je zelo pomembno, da psa pregleda dežurni veterinar.
Dežurni veterinar bo psa pregledal, ocenil resnost poškodb, poleg kliničnega pregleda opravil še druge potrebne preiskave ( pregled z ultrazvokom, rentgensko slikanje) in ga po potrebi zadržal na opazovanju. Psi, ki jih po nesreči pripeljejo v dežurno veterinarsko ambulanto, so pogosto v šoku, prestrašeni, svoje doda še bolečina zaradi udarca ali drugih poškodb.
Dežurni veterinar bo psu, ki je v šoku, najprej vstavil intravensko kanilo in mu apliciral zadostno količino infuzije, antibiotik in – zelo pomembno – sredstvo proti bolečinam, nato pa čez določen čas ocenil učinek terapije.
Pri avtomobilskih nesrečah se dežurni veterinar srečuje s t.i. politravmo, ko je hkrati poškodovanih več organov. Najpogostejši so zlomi okončin, življenjsko nevarne pa so lahko poškodbe prsnega koša (krvavitve, poškodbe pljuč, vdor zraka v prsno votlino) in poškodbe trebušnih organov (jeter, vranice) s posledično krvavitvijo v trebušno votlino.
Znaki notranjih poškodb se včasih pokažejo šele 2 uri po nesreči (lahko tudi še kasneje), zato je pomembno, da ima pesa dežurni veterinar pod nadzorom. V primeru, da se psu stanje slabša, bo dežurni veterinar presodil, kdaj je potreben kirurški poseg. Na dežurni veterinarski kliniki je nujno potrebno vstaviti torakalne drenaže v primeru krvavitve ali vdora zraka v prsni koš, prav tako je nujna operacija v primeru obsežnejših krvavitev v trebušno votlino, z operacijami zlomljenih kosti pa lahko počakamo tudi nekaj dni.
Čeprav je razumljivo, da ste ob neljubem dogodku, ko psa zbije avto, jezni, zaskrbljeni ali prestrašeni, je pomembno, da zaupate dežurnemu veterinarju. Dežurni veterinarji smo tu zato, da vam in vašim ljubljenčkom priskočimo na pomoč, ko jo najbolj potrebujete in za naše paciente bomo naredili bomo vse, kar je v naši moči. Upajmo, da bo nesreč čim manj, zato pamet v roke in psa na vrvico!
TOPLOTNI UDAR
V vročih poletnih mesecih pogosto v dežurnih veterinarskih ambulantah obravnavamo živali, ki so doživele toplotni udar. Največkrat so to psi.
Psi doživijo toplotni udar večinoma po krivdi lastnikov, ki jih pustijo v razbeljenem avtomobilu, privežejo na sonce ali jim ne zagotovijo dovolj sence. Pregrejejo se lahko tudi zaradi pretirane aktivnosti (metanje žogice, tek) v zelo vročem delu dneva. Posebno občutljive so kratkogobčne pasme, ki že tako trpijo zaradi brahiocefaličnega sindroma – kratkega gobca, ozkih nosnic, dolgega mehkega neba, ozkega sapnika in prevelikega jezika. Ti psi se ne shladijo dovolj zgolj s sopenjem.
Prvi znaki toplotnega udara so seveda zelo povišana temperatura, pes je na otip zelo vroč, se slini, lahko bruha, zelo pospešeno diha, pri hoji ga zanaša, naposled kolabira in pade v komo.
Prva pomoč je to, da psa umaknemo v senco in mu (če je pri zavesti) nudimo ohlejno vodo. Hladimo ga z mrzlo vodo po tilniku, trebuhu in po šapah. Zavijemo ga v mrzlo brisačo in mu damo zavojčke ledu na trebuh in med stegna. Šape mu polijemo z alkoholom.
ČIM PREJ POIŠČEMO DEŽURNEGA VETERINARJA! Dežurni veterinar bo pregretega psa primerno oskrbeli.
KLOPI IN BOLHE PRI PSIH IN MAČKAH
Bolhe predstavljajo nadlogo, ki jo je potrebno reševati celo leto.
Najpogostejša napaka, ki jo naredijo lastniki psov in mačk je, da začnejo skrbeti za zaščito štirinožcev šele, ko opazijo zajedalce.
Bolhe so na gostitelju prisotne le v času prehranjevanja. Preostali čas v okolju ustvarjajo zalego. Samica na dan izleže 20-40 jajčec, iz katerih se izležejo ličinke. Te se preobrazijo v bubo. V takem stanju lahko vztrajajo vse dokler niso pogoji ustrezni za nadaljnji rezvoj v odraslo bolho.
Živali se okužijo z bolhami na sprehodu s kontaktom z drugimi živalmi ali iz okolja, kjer so se zadrževale živali z bolhami. Jajčeca se prilepijo na dlako živali ali jih lastniki v stanovanje prinesejo z obutvijo. Iz jajčec se preko razvojnih faz razvijejo odrasle bolhe, ki naprej ustvarjajo zalego.
Najpogostejša nevarnost, ki jo predstavljajo bolhe je bolšji dermatitis. Gre za alergijo na bolšjo slino, kar bi lahko primerjali s pikom komarja pri ljudeh. Žival mesto pika začne srbeti, zaradi česar se začnejo živčno gristi in praskati. Na ta način si poškodujejo kožo. Na prizadeti koži se začnejo razmnoževati bakterije, kar privede do hudih, lahko gnojnih vnetij kože. Pri občutljivih živalih je dovolj že pik ene same bolhe, ob okužbi z večjim številom bolh lahko pride celo do slabokrvnosti.
Bolhe so tudi vmesni gostitelj trakulje. Pes ali mačka s tem, ko se grizeta pojesta okuženo bolho, s tem pa tudi razvojno obliko trakulje. Zavedati se je potrebno tudi, da na živalih živi približno 5-10% bolh, vse ostale se zadržujejo v njihovem okolju. Sezona klopov se začne zgodaj spomladi (lahko že februarja) in traja do pozne jeseni. Ob milih zimah jih lahko opažamo skozi vse leto.
Razvoj klopa: samica leže jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Te se spremenijo v nimfe, le te pa se preobrazijo v odraslega klopa. Razvojne oblike v vsaki fazi razvoja menjajo gostitelja, razvoj v odraslega klopa pa lahko traja tudi 2 leti. Na psih in mačkah najpogosteje vidimo nimfe in odrasle klope.
Klope najdemo povseod v naravi, pa naj bo to v gozdu, na travniku, zelenici in med grmički pred blokom. Bolezni, ki jih prenašajo klopi je ponavadi težko diagnosticirati zaradi nespecifičnih simptomov, zdravljenje pa je dolgotrajno in lahko za lastnika predstavlja precejšnji finančni zalogaj. Za okužbo s klopnoprenosljivimi boleznimi je dovolj že en sam klop. Velika količina prisesanih klopov pa lahko privede tudi do slabokrvosti in pogina. Najpogostejše klopnoprenosljive bolezni so: Borelioza, Erlihioza, Babezioza
Boreliozo povzroča bakterija Borelia burgdorferi. Sama bolezen poteka z nespecifičnimi kliničnimi znaki, ki se lahko pojavijo od nekaj tednov do nekaj mesecev po okužbi. Najpogostejši simptomi so neješčnost, apatičnost, povišana telesna temperatura, povečane bezgavke, izmenično pošepavanje na vse 4 okončine,…
Erlihiozo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Simptomi nastopijo 8-20 dni po okužbi. Pojavijo se povišana telesna temperatura, neješčnost, apatičnost, hujšanje, okorna hoja, šepanje.
Babeziozo povzroča protozoj Babesia canis. Prve znake lahko opazimo 2-5 dni po okužbi, ki pa so prav tako nespecifični-povišana telesna temperatura, utrujenost, neješčnost, blede ali rumene sluznice, krvav, temno rdeč do rjav urin. V hudih primerih se bolezen lahko konča s poginom.
Da bi se izognili vsem naštetim tegobam, je potrebna pravočasna zaščita vašega ljubljenčka. Obstajajo različni zaščitni preparati, ki jih je najbolje kupovati pri veterinarjih ali v lekarnah. Naravni pripravki se zaenkrat niso izkazali za najbolj učinkovite.
Izbirate lahko med naslednjimi:
Ampule – paziti je potrebno, da jih nanesemo na suho kožo in jih ne razlivamo po dlaki, po nanosu pa živali na tem mestu ne božamo in se je ne dotikamo, dokler se mesto popolnoma ne posuši, učinkujejo 4 tedne
Ovratnice – žival jo mora imeti ves čas okoli vratu, nameščene morajo biti v stiku s kožo in ne čez dlako, ne smejo viseti okoli vratu kot ogrlice, učinkujejo 3-8 mesecev (nekatere imajo zelo močan vonj)
Tablete – so najnovejša zaščita proti bolham in klopom na trgu, primerne tudi za živali, ki imajo reakcije na kožne polive in ovratnice, so okusne in učinkujejo 4-12 tednov
Vsakega kužka po sprehodu temeljito pretipate in pregledate, če najdete klope jih previdno odstranite s pomočjo odstranjevalcev klopov ali s pincetami, ki jih lahko kupite v specializiranih trgovinah in pri veterinarjih. Hkrati skrbite za ustrezno zaščito z zgoraj opisanimi preparati skozi vse leto.
V primeru, da opazite na vaši živali bolhe takoj poskrbite za ustrezno zaščito. Hkrati presesajte stanovanje, posebno bodite pozorni na temne, ozke reže (parket, pod omaricami, pod vrati,…). Vrečko seslaca po uporabi zavrzite. Še bolj učinkovito je sesanje s parnim čistilcem, ki bo uničil tudi razvojne oblike bolh. Potrebno je oprati tudi pasje in mačje ležiče oziroma v primeru, da ni pralno, le tega zavrzite.